Ob izteku leta 2015 je prezgodaj za zrelo oceno, ali je Slovenija dovolj uspešno izkoristila politično stabilnost za trajnejše gospodarsko in socialno okrevanje. Možnosti za to je letos vsekakor imela. Tudi prevladujoče razpoloženje med ljudmi je bilo temu prej v oporo kot v oviro.
Predsednik republike je jeseni 2014 opozoril, da utegnejo prvi uvodni gospodarski kazalci prezgodaj zavesti odločevalce glede potreb po nadaljnjih strukturnih prilagoditvah. Dobro je, da se je vrnil prepotreben optimizem med ljudi, slabo pa je, da se je politika zelo hitro zadovoljila z ugodnimi, a preskromnimi rezultati gospodarskega okrevanja.
V simbolnem in stvarnem smislu je bilo v letu 2015 opravljenih nekaj korakov, ki spodbujajo strpno sožitje glede polpretekle zgodovine in ohranjajo minimalno politično kondicijo za sodelovanje. To bo precejšnjega pomena v prihajajočem letu, tako v domači kot evropski in mednarodni politiki.
Gotovo si bomo leto 2015 zapomnili po tem, da je bila naša država v škodljivi odsotnosti skupne evropske politike primorana po lastni presoji ukrepati v begunski oziroma migrantski krizi. V tem smislu so se že v tem letu najavila vprašanja in dileme razvoja Evropske unije, ki bodo po razsežnosti in pomenu za položaj Slovenije v prihodnje presegala običajne zadrege in probleme.
Slovenija se v novo leto odpravlja kot država, ki je dokončno izšla iz gospodarske krize, njeno okrevanje pa je prešibko, da bi opustili prepotrebne strukturne reforme v smeri večje globalne konkurenčnosti in uspešnejše notranje socialne povezanosti. V evropski in zunanji politiki pa bo naša država morala zelo budno paziti in zelo modro ravnati, da bo ostala del najbolj povezane Evropske unije.
Celotno poročilo 3. leta mandata: http://www.predsednik.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5231E2209C2D6AB0C125802E002EDCC6?OpenDocument
