Borut Pahor se je lansko jesen potegoval za položaj predsednika republike s sloganom »SKUPAJ«. Poudarjal je, da Slovenijo pestijo težki problemi, vendar jih bo mogoče premagati, če vsestransko sodelujemo. Verjel je, da znamo in moramo Slovenci v najtežjih preizkušnjah povleči skupaj in doseči tudi tisto, kar se zdi sicer malo verjetno. Sebe in ljudi je zato navdihoval s slavnim pojasnilom Steva Jobsa, »da jim je uspelo narediti macintosh 84 zato, ker niso vedeli, da je to nemogoče«.
Predsednik Republike Borut Pahor zato – poleg uspešnega izvrševanja neposrednih pristojnosti – opravlja delo tako, da med ljudmi spodbuja in krepi vse, kar jih povezuje kot narod, državo in družbo. V svojih govorih večkrat na svoj način pozove, da »se ne sprašujmo več, zakaj česa ni mogoče storiti, temveč se vprašajmo, kaj je mogoče in to naredimo«.
Kontekst
Borut Pahor je predsednik države z izkušnjami predsednika parlamenta in predsednika vlade. To mu omogoča dobro razumevanje problemov, s katerimi se sooča država. Ne gre samo za probleme gospodarske in socialne narave, temveč tudi za izzive kulturno-politične in moralne narave. Kot temeljno poslanstvo svoje funkcije vidi izjave ali ravnanja, ki naj krepijo in poudarjajo zlasti tisto, kar je slovenski družbi in državi skupnega. Razume pomen narodne pomiritve in sprave za temeljni konsenz pri strateških odločitvah.
Do drugih institucij v državi in družbi se ne vede pokroviteljsko, temveč partnersko. Pogosto izraža svoja stališča do strateških zadev države in družbe, toda tudi pri komentiranju aktualnih zadev poskuša preseči raven dnevne politike. S svojim političnim ravnanjem skrbno pazi, da zmore najprej in predvsem brezhibno opravljati neposredne pristojnosti, ki mu jih nalagajo zakoni in ustava.
Posebno pozornost namenja druženju z ljudmi. Med njimi je izjemno pogosto, skozi najrazličnejše prakse, tradicionalne in nove. Tudi v mednarodni politiki mu pomagajo dosedanje izkušnje in številna, tudi zelo osebna znanstva s svetovnimi voditelji.
Šest prednostnih usmeritev in najpomembnejših dosežkov
1.
V letu dni je brez sleherne težave predlagal državnemu zboru 7 (sedem) izjemno pomembnih kandidatur za opravljanje pomembnih dolžnosti in zanje pridobil potrebno, tudi dvotretjinsko podporo poslank in poslancev. To mu je uspelo tako zaradi kvalitete predlogov, kot zaradi vestnega in potrpežljivega sodelovanja s poslanskimi skupinami v državnem zboru.
Brez tega uspeha bi Slovenijo v letu pomembnih političnih in drugih pretresov in sprememb doletela kriza t.i. institucionalnega deficita.
Lahko si samo predstavljamo, kako bi siceršnje dogajanje dodatno pregrela odsotnost pravočasnih imenovanj na tako pomembne položaje kot so, denimo, guverner Banke Slovenije, predsednik Računskega sodišča ali Varuhinja človekovih pravic. Svoje dolžnosti so pravočasno in s praviloma precejšnjo podporo v državnem zboru nastopili naslednji kandidati in kandidatke predsednika republike:
– Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic, 82 glasov podpore
– dr. Boštjan Jazbec, guverner Banke Slovenije, 77 glasov podpore,
– Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča, 62 glasov podpore,
– mag. Jorg Kristijan Petrovič, namestnik predsednika Računskega sodišča, 82 glasov podpore,
– Miro Prek, kandidat za sodnika na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu, 61 glasov podpore,
– dr. Mirjam Škrk, članica Stalnega arbitražnega sodišča s sedežem v Haagu, 52 glasov podpore,
– Samo Jereb, drugi namestnik predsednika Računskega sodišča, 46 glasov podpore.
2.
Predsednik republike Borut Pahor se v svojih stališčih ne opredeljuje do pogledov in ravnanj političnih strank. Zaveda pa se pomena njihovega sodelovanja za ključne ukrepe in reforme za izhod iz krize in modernizacijo države. Zato na primeren način, ob njihovem polnem razumevanju in podpori, pripomore k njihovim skupnim odločitvam, ki so elementarnega pomena za uspešno ukrepanje države.
V tem smislu je v letu dni pripravil in sklical dve srečanji voditeljic in voditeljev parlamentarnih strank.
Na prvem srečanju, 14. marca 2013, so soglasno dosegli dogovore za:
a. nadaljevanje postopka za spremembo ustave Republike Slovenije na področju referendumske zakonodaje,
b. ratifikacijo pogodbe o pristopu Republike Hrvaške k Evropski Uniji,
c. sprejetje Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o urejanju trga dela.
Vse tri izjemno pomembne odločitve so bile v naslednjih tednih in mesecih tudi uveljavljene.
Pri tem je potrebno spomniti na zapletene politične okoliščine, ki so bile v tistem času značilne za razmere v državi. Ohranjanje elementarnega zaupanja med političnimi silami in sposobnost njihovega dogovarjanja o najpomembnejših vprašanjih je v precejšnji meri pomagalo ohraniti vzdušje strpnosti, brez katerega si politični prehod iz ene vladne koalicije v drugo težje predstavljamo.
Na drugem srečanju, 2. decembra 2013, so poenotili stališča glede:
a. obravnave sprememb volilnega sistema zainteresiranih parlamentarnih strank, ki bi dal volivcem odločilen glas pri izbiri poslancev,
b. obravnave morebitnega dogovora parlamentarnih strank glede usklajevanja nekaterih ključnih zakonskih in drugih rešitev za razvoj in modernizacijo Slovenije,
c. priprave pobud zakonodajnih rešitev in drugih ukrepov za krepitev pravne države.
Zaradi aktualnosti posledic odloženega odstopa Komisije za preprečevanje korupcije je javnost skorajda spregledala izjemen potencial drugega stališča, ki v osnovi dopušča možnost, da bi stranke poiskale način in določile vsebino sodelovanja za izhod države iz krize in njeno modernizacijo. Pomembnost tega stališča se bo pokazala že kmalu v prihodnjih tednih, ko bodo stranke na svojih pristojnih organih začele to pobudo obravnavati.
Predsednik pa se je posebej zavezal, da bo aktivno sodeloval pri pripravi potrebnih zakonodajnih sprememb za uspešnejši boj države s korupcijo.
3.
Predsednik republike Borut Pahor je zasnoval projekt »Slovenija 2030«. V okviru tega projekta sta bili v tem letu dve konferenci. Na prvi je razprava potrdila potrebo po tematizaciji prihodnosti države in družbe ter sveta, ki mu pripadamo. Na drugi se je izrazila pomembnost razprave o evropski razsežnosti slovenske prihodnosti.
Predsednik, ki s tem projektom spodbuja skupen premislek o naši prihodnosti, želi združevati vse intelektualne moči, ki jih premoremo, ne glede na njihovo politično ali nazorsko stališče. S projektom 2030 želi spodbuditi intelektualno vrenje v organiziran dialog o prihodnosti naše države in družbe ter pokazati, da je treba razmišljati o njunih obrisih, kot bi ju želeli zapustiti našim otrokom. Iz izkušenj ve, da se izvršna in zakonodajna oblast zaradi perečih aktualnih vprašanj krize teže in manj prepričljivo ukvarjata s premisleki o prihodnosti, zato čuti kot dolžnost, izhajajoč iz položaja predsednika republike, da se glede tega posebej potrudi.
4.
Veliko diplomatov, ki jih predsednik po koncu njihovega mandata sprejme na vljudnostni obisk pred njihovo vrnitvijo domov, poudari, kako pomembno jim je bilo razumeti posledice narodnega razkola med drugo svetovno vojno in revolucionarno nasilje med njo in po njej. Predsednika republike Boruta Pahorja to stališče ne preseneti, saj si veliko večino svoje politične kariere prizadeva za narodno pomiritev in spravo. Že ves čas je znano njegovo stališče, da se brez partizanstva in NOB Slovenci ne bi obranili in ohranili. Toda v času upora proti okupatorju in sodelovanja z njim je tako potekala tudi državljanska vojna, ki je posebno hude rane pustila po koncu vojne z izvensodnimi poboji. Predsednik republike je v večletnih prizadevanjih za spravo spoznal, da so za dosego iskrene pomiritve veliko več vredni majhni in nevsiljivi koraki kot pompozne besede in velike ceremonije. Mogoče ga je videti med udeleženci prireditve na Dražgošah ali Osankarici, na maši v Kočevskem Rogu, venec polaga na Kočevskem Rogu pri breznu Pod Krenom in pri žrtvah vojnega nasilja na Sv. Urhu v Ljubljani. Zelo je pozoren do različnih pobud Komisije vlade za reševanje prikritih grobišč, ki se sestaja tudi na njegovo pobudo.
Zdaj, tudi že z izkušnjo prvega leta predsedniškega mandata, je predsednik Pahor bolj kot kdajkoli doslej prepričan, da narodna pomiritev in sprava potekata skozi aktualno sodelovanje različnih političnih sil za boljšo in bolj pravično skupno prihodnost. K temu ga najbolj iskreno napotuje mlada generacija, ne glede na različne politične in svetovno nazorske poglede.
5.
Iz priložene statistike je razvidno, da je predsednik republike v minulem letu posvetil izjemno veliko pozornost različnim načinom druženja z ljudmi. Pri tem je ohranil nekatere tradicionalne načine, kot so sodelovanje na različnih uradnih in družabnih prireditvah, v okvir iskrenega stika z ljudmi pa je vpeljal tudi nekatere novosti.
Pri tem gre za njegovo priložnostno delo med zaposlenimi v njihovih delovnih okoljih (šestkrat), ali spodbujanje prostovoljnega dela z organizacijo delovnih brigad (trikrat) in podobno. Predsednik se je v letu dni udeležil 188 prireditev, na njih je imel 153 govorov, priredil je 33 sprejemov, v palači je sprejel številne državljanke in državljane, med njimi je bilo samo otrok več kot 300. Opravil je skupaj 39 ur prostovoljnega dela.
6.
Predsednik republike je privržen Evropejec, kot državnik pa si iskreno prizadeva za mednarodno prijateljstvo in ugled Republike Slovenije v mednarodni skupnosti. Med pomembnejše dosežke v njegovi zunanjepolitični aktivnosti gre razumeti predvsem pomen projekta »Brdo Process«, s katerim Slovenija kot pobudnica prevzema nase priložnost in odgovornost za aktivnejše sodelovanje pri zagotavljanju miru, varnosti in proevropski usmerjenosti jugovzhodne Evrope.
Predsednik republike si s svojim zunanjepolitičnim angažmajem prizadeva, da bi Slovenijo spoštovali kot sestavni del najbolj dinamičnih povezav znotraj Evropske unije. Razume, da v prihodnjih letih glede tega strateškega vprašanja ne bo pomembno zgolj, kaj si Slovenija želi, temveč tudi, česa je Slovenija sposobna.
Prizadeva si, da bi se zlasti utrdilo in okrepilo prijateljstvo s sosednjimi državami. Pri reševanju nekaterih zapletenih vprašanj je sam neposredno sodeloval, v preteklosti na drugih pomembnih položajih in sedaj kot predsednik republike. Prav tako si s svojimi skrbno izbranimi potmi in obiski prizadeva za okrepitev vsestranskega sodelovanja in prijateljstva Slovenije s svetom, posebno pozornost pa daje pomoči pri prodoru slovenskega gospodarstva na tuje trge. Opravil je 19 obiskov v tujini, imel je 68 formalnih in neformalnih srečanj z državniki, v Sloveniji pa jih je sprejel 15.
Celotno poročilo 1. leta mandata: http://www.predsednik.si/up-rs/uprs.nsf/objave/70228DDDAAF7DF62C1257D0A002E8883?OpenDocument
