Odgovor volilnega štaba Boruta Pahorja na številna odprta javna pisma

Spoštovane, spoštovani,

v zadnjih dneh je bilo na predsedniškega kandidata Boruta Pahorja preko javnih pisem naslovljenih več vprašanj in še več očitkov, ki se nanašajo predvsem na obdobje, ko je vodil vlado.

Vsekakor je očitanje politike varčevanja vladi Boruta Pahorja nekaj novega. Vse do sedaj je bila namreč njegova vlada deležna očitkov, da je vodila javne finance premalo restriktivno in povzročila prevelik primanjkljaj in posledično podvojila dolg. Obema očitkoma velja en odgovor, podprt s proračunskimi številkami iz let 2009, 2010 in 2011.

Gospodarska recesija in davčna reforma iz preteklega mandata sta zmanjšali davčne vire za eno milijardo evrov ali za slabe 3% BDP. Izdatki temu niso bili prilagojeni. Nasprotno, ob delovanju avtomatskih stabilizatorjev, zaradi povečevanja brezposelnosti in zaradi nekaterih odločitev sprejetih v letu 2008 (socialne pravice, plačna reforma) so se dodatno povečali. Naš cilj je bil:

  • zaustaviti rast izdatkov, z nekaterimi reformami pa jih dolgoročno nekoliko zmanjšati;
  • povečevati vlaganja v izobraževanje, znanost in razvoj in zmanjšati »nepotrebne izdatke« (tiste, ki ne prinašajo želenih učinkov ali so za dosego ciljev nepomembni);
  • ohraniti raven socialne varnosti na ravni pred krizo;
  • z večjim črpanjem sredstev evropskih skladov nadomestiti vsaj del zmanjšanih davčnih virov;
  • ohranjati relativno visok primanjkljaj v času recesije, dokler ne bo gospodarska rast in sprememba davkov povečala prejemkov in se bo vzpostavilo novo ravnovesje.

Skupni proračunski izdatki so se tako vsa tri leta zadrževali na ravni okoli 9,7 milijard evrov, kar je dobro milijardo več kot leta 2008. Ustavili smo rast mase plač v javnem sektorju. Za 40% smo povečali izdatke za socialne prejemke prebivalstva¸ izdatke za programe na trgu dela smo podvojili, za dobrih 30% smo povečali plačila iz proračuna v pokojninsko blagajno. Investicijske izdatke smo vsa tri leta zadrževali na približni ravni leta 2008. Za 5% več sredstev smo namenili šolstvu, dobro tretjino smo povečali vrednost programov visokega šolstva, znanosti in tehnologije, za dve tretjini pa programe podjetništva in konkurenčnosti.

Iz povedanega sledi, da sta bili prva skrb zaščita in ohranitev socialne države in dostopnosti javnih storitev, vlaganja v pospešen razvoj visokega šolstva in znanosti, ter programi za pomoč gospodarstvu in dolgoročen kakovostni razvoj.

Naj ob tem dodamo, da je vlada načrtovala uravnoteženje javnih financ ob drugačnih predpostavkah gospodarskega razvoja, kot so se pokazale za realne danes. V letu 2011 je UMAR predvideval v letih 2012, 13 in 14 gospodarsko rast med 2,2 in 2,8 %.

V milijonih €

2008

2009

2010

2011

Izdatki (a + b bilanca)

8.630

9.566

9.474

10.069

Plače in osebni prejemki

1.137

1.229

1.237

1.227

Transferi posameznikom in gospodinjstvom

1.041

1.268

1.344

1.450

Transferi v ZPIZ

1.166

1.317

1.379

1.551

Investicije in invest. transferi

981

1.097

931

823

Visoko šolstvo, znanost, tehnologija in informac. družba

486

629

714

675

Trg dela

187

370

453

485

Podjetništvo in konkurenčnost

418

586

408

990

Kandidat Borut Pahor je res večkrat opozoril na pomen varčevanja, a hkrati vedno zastopal stališče, da je zagon gospodarske rasti zanj pomembnejši, pri čemer je treba varčevati pri vseh manj pomembnih izdatkih in bremena varčevanja pravično porazdeliti. Hkrati vseskozi poudarja, da mora država zagotavljati tistim, ki ostanejo brez prejemkov, tako raven socialne varnosti, ki zagotavlja normalno preživetje.

Vendarle se moramo po dobrih dvajsetih letih samostojnosti zavedati tudi odgovornosti politike, da pripravi ter implementira nekatere nujne strukturne ukrepe in reforme, ki bodo služili ravno za to, da bomo tudi v prihodnje lahko ohranjali socialno državo kot s(m)o si jo zamislili ob naši osamosvojitvi.

A to ne pomeni, da Borut Pahor podpira aktualno vlado. Nasprotno. Večkrat  je dejal, da te vlade ne podpira in večino njenih predlogov v parlamentu ni podprl. Je pa, zavedajoč se nujnosti nekaterih reform, na primer podprl pokojninsko reformo, prvo obravnavo zakona, ki spreminja trg dela in predlog zakona, ki spreminja delovna razmerja. Meni namreč, da je uresničevanje razvojnih prioritet ter izvedba reform ključna ravno zato, da bomo lahko ustvarili več in bolje ter s tem ohranili visok nivo vsem dostopnih javnih storitev na področju zdravstva, sociale, izobraževanja, kulture, športa … in znanstveno raziskovalni sferi zagotovili ustrezne pogoje za delo, vključevanje v mednarodne znanstveno raziskovalne mreže ter učinkovit prenos znanj, dognanj in dosežkov v prakso.

Prav tako je podprl prizadevanja za odpravo negativnih posledic sprejetega zakona o uravnoteženju javnih financ. Podpira predlog študentske organizacije za spremembo zakona o štipendiranju, je sopodpisnik predloga novele zakona o šolski prehrani, s katerim bi razširili krog upravičencev do subvencioniranja le-te, aktivno je podpiral odpravo škodljivih zakonskih določb, na podlagi katerih je prišlo do nesorazmernih rezov pokojnin določenih skupin upokojencev. Skupaj z ostalimi poslanci SD je kot absolutno nesprejemljive ocenil posege v javno šolstvo ter opozoril na nevarnost siromašenja javnih univerz in javnega izobraževanja. Ob tem izraža strinjanje z zapisanim v odprtem pismu vodstva SAZU ministru dr. Žigi Turku, v katerem opozarjajo na številne negativne posledice krčenja obsega finančnih sredstev za področje visokega šolstva in znanosti ter opozarjajo »da morata prav znanost in visoko šolstvo dolgoročno nositi odločilno vlogo pri uspešnem razvoju našega gospodarstva in celotne družbene nadstavbe«. Prav tako je večkrat izrazil potrebo po nujni ohranitvi javnega zdravstva in zagotavljanju ustreznih pogojev in sredstev za nemoten razvoj kulture in športa na Slovenskem.

Borut Pahor je ob vstopu v uradni del kampanje  poudaril, da dogovor o skupnem naporu za izhod iz krize ne suspendira demokracije, temveč jo zavaruje pred nevarnostjo prevlade demagogij, ki jo utegnejo ogroziti. Krepitev pravne države in vere v pravičnost je bistvenega pomena – okrepila bo zaupanje v enakost, to pa upanje v smisel in moč narodne enotnosti.

To prepričanje je bilo dodatno okrepljeno z njegovim delom ter druženjem z ljudmi v 45. različnih delovnih kolektivih in sodelovanjem s skoraj 500 prostovoljci pri izvedbi prostovoljnih delovnih brigad za pomoč ljudem v stiski.  Njegovo sporočilo ter ideja kampanje sta dobila pomembno podporo volivk in volivcev že v prvem krogu predsedniških volitev.

 

 

Nataša Kovač

Vodja volilnega štaba Boruta Pahorja